»Tako rekoč na kožo zapisane zgodbe bodo razkrile tudi letošnjega prejemnika nagrade Franeta Milčinskega - Ježka.«

»Zvezdica Zaspanka je pustila pečat pri številnih generacijah otrok, ki so odhajali spat ob besedah: 'Že hitiiim, že letiiim!'«

»Da, da, frizerske škarje so v nekem daljnem kolenu brez dvoma v sorodu z giljotino.«

»Na primer Ježkova besedila so tipično taka, ki sem jih lahko vse takole napisal. So mi kar zapela. To je pesmica, ki nima prehudih kombinacij in je razumljiva v enem lepem, sočnem slovenskem jeziku. In on, ker se je sam s tem ukvarjal, je točno vedel, kako je treba napisati eno besedilo in s temi besedili jaz nikoli nisem imel težav. Kar zapoje pesem.«

»Ljubezen, ki jo še danes čutimo do Frana Milčinskega - Ježka, ljubezen, ki jo je on čutil do svojega ustvarjalnega poslanstva, ljubezen, ki je v vsaki njegovi besedi jasna, nesebična in čista do njegove vnukinje Nane, ljubezen, ki je otroška, realna in človeška in vsem nam tako ultimativno potrebna.«

»Spominjam se, da mi je pred davnimi leti moj prijatelj Ježek rekel: 'Svetlana, preveč štrliš ven, za to boš plačala visoko ceno.' Tako se je seveda tudi dogajalo.«

»Včasih nisem bil tako pameten. Kaj vse sem snedel in kako in koliko! Groza me obhaja ob spominih.«

»Kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več in se je v nekaterih trenutkih le bežno spominjam ali pa je v drugih še vedno del mene, tako živa kot včeraj.«

»Sama se v predstavi pojavljam in izginjam na različne načine: kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več...«